VLADA SPREJELA ZNIŽANJE VSTOPNEGA PRAGA ZA OBVEZNO ČLANSTVO V KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE

Ljubljana, 20. 12. 2007 — Vlada je na današnji seji sprejela spremembe in dopolnitve zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in potrdila spremembe pri plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe, ukrepih iz druge osi programa razvoja podeželja in izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu. Prav tako je vlada potrdila spremembe Programa razvoja podeželja RS 2004 – 2006. Število obveznih članov v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se bo zmanjšalo za 35 odstotkov, s čimer se bo pripomoglo k boljši reprezentativnosti in učinkovitosti delovanja zbornice. Sredstva znotraj programa razvoja podeželja se bodo prerazporedila k ukrepom, kjer je zanimanje upravičencev večje, s spremembami pa postajajo upravičena do plačilnih pravic tudi nova kmetijska zemljišča v uporabi.

Znižanje števila obveznih članov v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenija

Po novem predlogu zakona bodo tako obvezni člani zbornice fizične osebe, ki so: lastniki, zakupniki, uživalci in imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Slovenije, za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in imajo katastrski dohodek višji od 167 eurov (40.019 tolarjev). S tem predlogom zakona se za dvakrat povečuje vstopni prag za obvezno članstvo fizičnih oseb v zbornici. Po novem bo obveznih članov zbornice 111.318, kar predstavlja znižanje obveznega članstva za 35 odstotkov glede na sedanje stanje. Pri pretvorbi novega praga katastrskega dohodka v kmetijska zemljišča na zavezanca pomeni, da se zvišuje povprečna površina kmetijskih zemljišč na zavezanca povečuje z 1,7 na 3,3 hektarja. S predlagano spremembo se bo zaradi manjšega števila fizičnih oseb znižal tudi skupni zbrani zbornični prispevek, in sicer predvidoma za 15 odstotkov.

Za 81 odstotkov se znižuje tudi število fizičnih oseb, ki plačujejo pavšalni zbornični prispevek v višini dobrih 8 EUR. Teh bo po novem predlogu 17.849 članov.

S predlaganimi spremembami zakona se število članov približa številu kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (102.202 člana). Po novem bodo lahko prostovoljni člani zbornice tudi zamejski Slovenci, ki bodo na lastno zahtevo sprejeti v članstvo. Z znižanjem obveznega članstva se bo za 40 odstotkov znižalo tudi število članov sveta zbornice. Predlagano znižanje števila članov in ohranjanje obveznega članstva ter plačila zborničnega prispevka zagotavlja uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila zbornica ustanovljena. Obenem pa pomeni tudi pomembno administrativno poenostavitev in zmanjšanje stroškov za delovanje sveta zbornice.

Z uveljavitvijo sprememb Zakona o davčnem postopku zborničnega prispevka ne bo več odmerjala, pobirala in izterjala Davčna uprava RS, ampak zbornica sama. Sprememba zakona vključujejo v obstoječe območne enote zbornice novo nastale občine, ki so nastale na podlagi sprememb zakona o ustanovitvi občin iz leta 2006, ter pretvarja zneske v tolarjih v novo valuto eure. Ker nov predlog zakona vsebuje le manj zahtevne spremembe in dopolnitve, bo Vlada RS predlagala sprejetje sprememb zakona v Državnem zboru po hitrem postopku.

Cilj sprememb zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je vzpostaviti reprezentativno in učinkovito obliko povezovanja ter predstavljanja vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ter nudenje ustrezne strokovne pomoči. Nov predlog zakona temelji na načelu obveznega članstva vseh tistih, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo ter izkazujejo interes za storitve in usluge zbornice.

Ključni razlog za spremembo zakona so bile namreč pritožbe v širši javnosti glede obveznega članstva fizičnih oseb, ki imajo zelo malo obdelovalnih površin. Ker se ne morejo resno ukvarjati s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, tudi ne koristijo storitev zbornice in zato nimajo interesa biti njeni člani.

Prerazporeditev sredstev v programu razvoja podeželja

MKGP s predlogom prerazporeja del sredstev Kmetijsko okoljskim ukrepom v Programu razvoja podeželja v letih 2004 – 2006 (v nadaljevanju: PRP). Prerazporedila se bodo sredstva namenjena ukrepom tehnična pomoč, zgodnje upokojevanje, program SAPARD in dopolnila k direktnim plačilom v skupni višini 2,370 mio EUR.

Analiza stanja ukrepov PRP je namreč pokazala, da je za ukrepe zgodnje upokojevanje, tehnična pomoč, programa SAPARD in dopolnila k direktnim plačilom potrebnih manj sredstev, kot je bilo prvotno predvideno, za kmetijsko okoljske ukrepe pa več. Za izplačilo prevzetih obveznosti iz naslova kmetijsko okoljskih ukrepov je bilo zato potrebno zagotoviti dodatna sredstva.

Skupni obseg sredstev se s spremembami programa ne spreminja.

Spremembe pri plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe (*1)

Bistvene novosti, ki jih prinašajo spremembe za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za RS 2004 - 2006 v letih 2007 - 2010 (v nadaljevanju: ukrepi SKOP) so: administrativna kontrola in kontrola na kraju samem se nanašata na kontrolo velikosti površin in na kontrolo števila živali; v letu 2008 je na rabi »kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem« možno uveljavljati ukrepe SKOP, če je bila tudi v letu 2006 raba zemljišča enaka; zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča; katalog kršitev in sankcij jasno navaja, kateri kriteriji izpolnjevanja dobre kmetijske prakse so podvrženi kontroli, kakšne so tolerance dovoljenega zmanjšanja površin oziroma števila živali pri posameznih ukrepih SKOP ter vračila sredstev v primeru kršitev pogojev, določa pa tudi izjeme od sankcioniranja.

Spremembe pri plačilih za ukrepe osi 2 (*2)

Spremembe se nanašajo na jasnejšo opredelitev nekaterih določb ter dopolnitve v primeru kršitev in sankcij v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2007 – 2013 (v nadaljevanju: podukrepi KOP).

V letu 2008 je na rabi »kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem« možno uveljavljati ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in podukrepe KOP, če je bila tudi v letu 2006 raba zemljišča enaka; administrativna kontrola in kontrola na kraju samem se nanašata na kontrolo velikosti površin in na kontrolo števila živali; upravičenci v letih 2008 - 2013 ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP, razen za podukrep ekološkega kmetovanja; v letih 2008 - 2013 upravičenci na rabi ekstenzivni sadovnjak lahko uveljavljajo podukrepe za travinje; zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča; katalog kršitev in sankcij jasno navaja kakšne so sankcije zaradi kršitev pogojev za izvajanje posameznih ukrepov osi 2, določa pa tudi izjeme od sankcioniranja; določeni so pogoji zaradi katerih je možen izstop iz podukrepov KOP in nadaljevanje izvajanja ukrepov SKOP.

Spremembe pri izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (*3)

Z namenom poenostavitve in prilagajanja novim izzivom je vlada na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdila nekatere spremembe pri izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu.

Z letom 2008 postanejo za dodelitev plačilnih pravic upravičena tudi določene vrste rabe zemljišč, ki so bila  v letu 2007 še neupravičena zemljišča. Po novem bodo tako upravičena vsa kmetijska zemljišča v uporabi razen intenzivni vinogradi.

Podlaga za to spremembo je v reformi sadja in zelenjave, ki vključuje intenzivne sadovnjake, površine z zelenjavo, vključno z zelišči ter drevesnicami med upravičena zemljišča. Plačilne pravice z dovoljenjem se z 2008 ukinejo in postanejo navadne plačilne pravice.

Upravičene površine postanejo tudi kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem. Vključitev  travnih površin, ki so porasle z grmičevjem in tudi gozdnim drevjem in imajo pašno rabo, je bila potrebna zato, ker se je ugotovilo, da je ta tip rabe posebej značilen zlasti za nekatera najbolj občutljiva območja in sicer Kras ter Kočevska. Pašni način rabe teh površin je edini način vzdrževanja primernega ravnotežja med travinjem in grmičevjem oziroma gozdnim drevjem.

V letu 2008 je stopnja prahe  0 odstotna, kar pomeni, da kmetom ni potrebno izvajati prahe in lahko na teh površinah vršijo običajno kmetijsko pridelavo.

 Z vstopom novih upravičenih površin v letu 2008 se regionalno plačilo sorazmerno zniža, saj se  nacionalna ovojnica z vstopom novih upravičenih površin v shemo enotnega plačila ni povečala.  Za leto 2008 bodo plačila 50 odstotno sofinancirana s strani EU, drugo polovico pa predstavljajo  nacionalna izplačila.

Za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se uvaja še dodaten rok za vlaganje zahtevkov za krave, ki so telile od  1. junija 2007 do 10. decembra 2007. Prav tako so določeni novi roki za  vlaganje zahtevkov za ekstenzivno rejo ženskih govedi za telitve v naslednjih letih.

V letu 2008 se povišajo zneski neposrednih plačil za stročnice in lupinarje, in sicer na 80 odstotkov vrednosti zgornje meje plačila.

(*1) Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07)

(*2) Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07)

(*3) Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/05, 5/07, 49/07)