NOVI ZAKON O KMETIJSTVU ZA CELOVIT TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA

Ljubljana, 14. 2. 2008 — Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o kmetijstvu. Predlog  uvaja številne novosti in izboljšave, ki bodo vplivale na dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, učinkovitejše izvajanje ukrepov kmetijske politike ter hitrejše prilagajanje zahtevam konkurence. Predlog zakona ne predvideva povečanja potrebnih proračunskih sredstev glede na veljavni zakon.

Predlagani zakon podrobneje na novo določa definicijo kmetije kot oblike kmetijskega gospodarstva. Kmetija je po novem oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani kmetije so fizične osebe, ki so člani gospodinjstva. Vsaka kmetija mora določiti svojega nosilca, ki je v primeru kmetije tudi upravičenec za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike.

Eden pomembnejših ciljev v predlaganem zakonu je pospešitev upravnih postopkov, ki potekajo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zakon določa poseben upravni postopek za reševanje zahtevkov za ukrepe za vse tiste dele vsebin upravnega postopka, kjer ni mogoče uporabiti določil Zakona o upravnem postopku. Predlagane rešitve težijo predvsem k poenostavitvi postopkov s ciljem zmanjšati stroške in skrajšati čas izvajanja določenih postopkov kot na primer z vročanjem odločb in sklepov z navadnimi pošiljkami, telefonsko pozivanje in izdajanje skupinskih odločb.

Novost je tudi ureditev neposredne prodaje s kmetijskega gospodarstva, v sklopu katerega se celotno območje Slovenije definira kot lokalni trg v primeru prodaje majhnih količin končnemu potrošniku.

Na področju kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov in živil je pomembna dopolnitev, tako imenovana nacionalna shema »dobrote s kmetij«, s katero se želi doseči uveljavitev tradicionalno pridelanih in predelanih živil na trgu.

Na področju dopolnilnih dejavnosti gre predvsem za poenostavitev načina ugotavljanja dohodka iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se naslanja na podatke iz davčne napovedi, črtane pa so tudi  zahteve glede izobrazbe in število let delovnih izkušenj.

Na novo se ureja možnost opravljanja kmetijskih opravil v vsakem času, če to nujno zahteva narava delovnega procesa, vremenske razmere, višja sila ali izredne okoliščine.

Uvaja se novo javno službo za upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, ki bo nadomestila dosedanje pogodbeno urejanje teh nalog po javnih razpisih. Ureja se časovna neopredeljenost izvajanja javnih služb in tako bodo po novem dosedanji izvajalci lahko izvajali javne službe največ 7 let od uveljavitve zakona, če bodo izpolnjevali predpisane pogoje.

Na novo se vzpostavlja institut mojstrske kmetije z namenom praktičnega usposabljanja v kmetijstvu.  To naj bi bila kmetija, ki je sodobno tehnološko urejena ter da ima vsaj en član kmetije mojstrski izpit in izpolnjuje druge predpisane pogoje za izvajanje praktičnega usposabljanja. Določa se tudi postopek za pridobitev mojstrskega izpita.

Zelo podrobno se ureja evidence in registre, zlasti z vidika pravic uporabe in povezovanja osebnih podatkov in vzpostavljanja baz podatkov, ki so ključne za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Večino evidenc upravlja ministrstvo, vodenje registra kmetijskih gospodarstev pa je tudi po novem predlogu zakona v pristojnosti upravnih enot.

Finančna sredstva

Vsa finančna sredstva, ki so predvidena za izvajanje zakona, so zagotovljena v okviru proračuna ministrstva za 2008 in 2009. Nekateri stroški agencije, ki so povezani z obdelavo vlog in vročanjem prvostopnih odločb, bodo predvidoma zmanjšani za  500 tisoč EUR.

Razlogi za spremembe

Slovenija je z vstopom v EU in s prevzemom skupne kmetijske politike ohranila manjši del pristojnosti za vodenje kmetijske politike. Doslej veljavni zakon o kmetijstvu, ki je bil sprejet leta 2000 in ki je bil sistemska podlaga predvsem za učinkovito pripravo na prevzem skupne kmetijske politike pred vstopom v EU, je bilo potrebno temeljito spremeniti in dopolniti, kar smo storili s pripravo novega zakona.

Zakon določa cilje kmetijske politike s katerimi naj bi se zagotavljal celovit trajnostni razvoj kmetijstva v Sloveniji. Zakon ureja področje načrtovanja razvoja, ukrepov kmetijske politike, posebne ureditve upravnega postopka, varnosti živil, varnosti in kakovosti živil, označevanja kmetijskih pridelkov in živil, prometa s kmetijskimi pridelki oziroma živili, ohranjanja biotske raznovrstnosti, dopolnilnih dejavnosti, javnih služb v kmetijstvu, raziskovalnega dela in izobraževanja, pravice do kmetovanja, evidenc in nadzora.