PODPORA ZA PRESTRUKTURIRANJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE

Ljubljana, 21. 2. 2008 — Vlada je na današnji seji sprejela Uredbo o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Sloveniji. Sredstva po tej uredbi so namenjena kot pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo zaradi prenehanja delovanja Tovarne sladkorja Ormož in so opustila pridelavo sladkorne pese za predelavo v sladkor. Za celotno programsko obdobje je za prestrukturiranje namenjenih dobrih 5,8 mio EUR nepovratnih sredstev. Vlada je obravnavala in sprejela tudi Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2006. Kmetijstvo skupaj z lovom in gozdarstvom prispeva okoli 2 odstotka k bruto domačemu proizvodu in okoli 10 odstotkov k skupni zaposlenosti, oba deleža pa se zmanjšujeta

UKREPI ZA PRESTRUKTURIRANJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE

Sredstva se bodo v celoti financirala iz Začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v EU.

Kot ukrepi za prestrukturiranje se lahko izvajajo ukrepi, ki so opredeljeni v evropskih uredbah za izvajanje 1. in 3. osi Programa razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013. V Sloveniji so sredstva za prestrukturiranje namenjena v okviru ukrepov posodabljanja kmetijskih gospodarstev ter diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so v referenčnem letu 2006 imela sklenjeno pogodbo o odkupu sladkorne pese s Tovarno sladkorja Ormož d.d., ter izpolnjujejo predpisane pogoje, ki so različni glede na ukrep.

Glede na obseg naložb bo podpora dodeljena enostavnim naložbam, katerih skupna vrednost ne presega 50 tisoč EUR in zahtevnim naložbam, ki presegajo to vrednost.

POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

Z ukrepom se bodo podpirale naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, vključno z naložbami namenjenimi izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo.

Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 EUR na vlogo, najvišji pa 200 tisoč EUR. V javnem razpisu se bo določila lestvica najvišjih zneskov dodeljene podpore po posameznih velikostnih razredih priznanih površin v hektarjih, ki so jih imela kmetijska gospodarstva zasejana s sladkorno peso v letu 2006.

DIVERZIFIKACIJA V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI IN PODPORA USTANAVLJANJU IN RAZVOJU MIKROPODJETIJ

Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, samostojni podjetnik posameznik, gospodarsko družbo ali zadrugo. Odgovorna oseba podjetja mora biti član kmetijskega gospodinjstva in imeti stalno prebivališče na kmetijskem gospodarstvu, ki je imelo v referenčnem letu 2006 sklenjeno pogodbo o odkupu sladkorne pese s Tovarno sladkorja Ormož.

Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 EUR na upravičenca. Upravičenec lahko v programskem obdobju pridobi največ do 200 tisoč EUR.

DODATNE INFORMACIJE ZA UPRAVIČENCE

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na podlagi te sprejete uredbe pripravilo in objavilo javni razpis na katerega se bodo upravičenci lahko prijavili. Datum razpisa še ni določen.

*   *   *

POROČILO O STANJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA IN GOZDARSTVA V LETU 2006

Obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 2006 za 7 odstotkov manjši kot v letu prej. Pridelek večine poljščin in vrtnin, z izjemo oljnic in stročnic se je zmanjšal za 10 do 25 odstotkov, precej manjši pa je bil tudi pridelek grozdja in krme s travinja. Dobra je bila letina v sadjarstvu. V živinoreji sta se ob večjem številu živali povečala prirast prašičev in proizvodnja jajc, zmanjšali pa prirast perutnine, govedi in drobnice ter proizvodnja mleka.

Trend padanja cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih se je v letu 2006 zaustavil. Cene kmetijskih proizvodov so realno porasle za 2 odstotka.

Proračunske podpore kmetijstvu so se v letu 2006 povečale za 19 odstotkov in skupaj znašale 314 mio EUR. Od tega je polovico prispeval skupni proračun EU, medtem ko je še v letu 2004 ta delež znašal samo 19 odstotkov. Za ukrepe razvoja podeželja je bilo porabljenih 133 mio EUR, 16 odstotkov več kot prejšnje leto, za ukrepe tržno cenovne politike je bilo izplačano 131 milijonov evrov, 25 odstotkov več, za sanacijo posledic naravnih nesreč in odškodnine pa 10 milijonov evrov, kar predstavlja kar 44 odstotkov več kot leta 2005. Ponovno so se povečala neposredna plačila proizvajalcem, za 17 odstotkov, h katerim je EU v povprečju prispevala dobrih 40 odstotkov sredstev. 

Leto 2006 lahko z vidika ekonomskih rezultatov ocenimo kot ugodno, čeprav so bili dohodki nekoliko nižji kot v letu prej. Večje proračunske podpore kmetijskim proizvajalcem so tako, kljub manjšemu obsegu proizvodnje kot v letu prej, zadržale dohodek kmetijstva na razmeroma visoki ravni.

Proces strukturnih sprememb v slovenskem kmetijstvu, ki je intenzivno potekal od sredine leta 1990, se je v zadnjih letih upočasnil. Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev, kot po produktivnosti dela zaostaja za povprečjem v EU za okoli trikrat. S tem se tako uvršča v skupino članic z najbolj neugodno strukturo kmetijstva. Zaostanek za državami z razvitejšim kmetijstvom se ne zmanjšuje.

ŽIVILSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA

Obseg zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi se je v letu 2006 povečal za 18 odstotkov, kar pomeni nadaljevanje trenda, ki smo mu priča že daljše obdobje. Izvoz je porasel za dobrih 24 odstotkov, s čimer je za dobrih 9 odstotnih točk presegel rast uvoza.

Leto 2006 je bilo za živilsko predelovalno dejavnost kot celoto po poslovnih rezultatih eno boljših v zadnjem obdobju, vendar pa doseženi rezultati, z izjemo produktivnosti, še vedno močno zaostajajo za povprečjem predelovalnih dejavnosti.

GOZDARSTVO

Tudi za leto 2006 lahko ugotovimo, da so bile gospodarske zmogljivosti zasebnih gozdov premalo izkoriščene. Posek v vseh gozdovih je dosegel 3,7 mio kubičnih metrov in je za skoraj 15 odstotkov višji kot v predhodnem letu. Kljub povečanju je dosegel le 82 odstotkov načrtovanega možnega poseka.

Izvoz lesa se je po količini v primerjavi z letom 2005 povečal za 35 odstotkov, uvoz pa je ostal na enaki ravni. Celoten izvoz gozdnih lesnih sortimentov predstavlja 17 odstotkov, za pokrivanje potreb v Sloveniji pa še vedno ostaja 83 odstotkov pridobljenega okroglega lesa iglavcev in listavcev.

LOVSTVO

Realizacija načrtovanega pri upravljanju s populacijami divjadi se je povečala tudi v letu 2006. To zagotavlja večjo usklajenost populacij divjadi z njihovim okoljem, stabilno spolno in starostno strukturo populacij ter medsebojno usklajenost v okolju. Načrtovani in izvedeni posegi v populacijo medveda z odstrelom v prejšnjih letih so zmanjšali število konfliktnih situacij, ohranili pa tudi vitalnost tega dela populacije. Iz opazovanj in pojavnosti se zaključuje, da se populacija volka še vedno povečuje, da pa je nekoliko nazadovala populacija risa v Sloveniji.