SPREJETE SPREMEMBE NA PODROČJU HMELJARSTVA ZA RAZVOJ PANOGE

Ljubljana, 10. 4. 2008 — Vlada je na današnji seji sprejela spremembe Uredbe o ureditvi trga s hmeljem, s čimer se določa podporo za strokovne naloge žlahtnjenja hmelja, tehnologije pridelave, varstvo ter oceno letnika hmelja. Ministrstvo bo za te naloge namenilo sredstva do višine dobrih 229 tisoč EUR, razliko do celotne višine vrednosti programov v letu 2008 v višini 58,4 tisoč EUR pa bodo zagotovili zainteresirani pridelovalci. Vlada je sprejela tudi odgovor na poslansko vprašanje  Srečka Prijatelja v zvezi s prodajo zemljišč tujcem. Vlada odgovarja, da Slovenija kot članica EU ne more prepovedati, da kmetijsko zemljišče ne bi postalo last tujcev. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS tudi sicer v skladu z razvojno strategijo ne prodaja zemljišč ob državni meji in tistih, ki tvorijo komplekse večje od 5 ha.

SPREMEMBE UREDBE O UREDITVI TRGA S HMELJEM*

Spremembe uvajajo podporo za strokovne naloge žlahtnjenja hmelja, tehnologije pridelave, varstvo in oceno letnika hmelja ter določajo upravičenca do sredstev za izvajanje nalog, postopek za pridobitev sredstev in obvezo predložitve poročila o opravljenem delu.

Žlahtnjenje hmelja je del naloge preverjanja genetskih lastnosti domačih in tujih sort hmelja za namene pridobivanja novih, predvsem odpornejših sort, vključuje pa tudi selekcijo rastlin. S tem se  zagotavlja ohranitev in možnost nadaljnjega razvoja te panoge. Naloga je za panogo hmeljarstva splošnega interesa, saj se tuje sorte hmelja v preteklosti niso izkazale kot primerne za sajenje v naših pridelovalnih razmerah.

Naloga tehnologije pridelave in varstvo hmelja zagotavlja osnovne tehnološke informacije za nove sorte, pridobljene v postopku žlahtnjenja hmelja kot tudi za že uveljavljene sorte, katerih tehnologije je potrebno prilagoditi spremenjenim pridelovalnim pogojem, ki je predvsem posledica spremenjenih klimatskih pogojev. Le ob ustrezni tehnologiji pridelave in predelave hmelja je lahko zagotovljen tudi optimalen pridelek.

Na podlagi Pravilnika o certificiranju pridelka hmelja in prometu s hmeljem organizacija pooblaščena za certificiranje pridelka hmelja določa letne reprezentativne vzorce po posameznih kultivarjih in na njihovi podlagi pripravi oceno letnika hmelja.

ODGOVOR NA POSLANSKO VPRAŠANJE V ZVEZI S PRODAJO ZEMLJIŠČ TUJCEM

Poslanec Srečko Prijatelj je podal vprašanje, kako lahko posamezniki, predvsem državljani Italije, za majhen denar kupijo kmetijsko zemljišče v Sloveniji in ga kasneje prodajo z namenom čim večjega zaslužka ter kako namerava Vlada RS zaščititi razprodajo slovenskih zemljišč tujcem.

Vlada odgovarja, da kmetijsko zemljišče v Sloveniji lahko kupijo tako fizične kot pravne osebe iz držav članic EU ne glede na to, ali so prebivalci Slovenije. Ostali tujci morajo pri nakupu izpolnjevati dva pogoja, in sicer triletno neprekinjeno stalno bivanje na sedanjem ozemlju Slovenije ter pridobitev upravne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti.

Pri prodaji kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG) pa vlada poudarja, da SKZG ne prodaja kmetijskih zemljišč na lastno ampak na pobudo strank, aktivno se prodajajo samo stavbna zemljišča. Največ zemljišč se tako proda prav dotedanjim zakupnikom teh zemljišč.

SKZG je preveril navedbe poslanca Srečka Prijatelja glede nakupov zemljišč s strani Zadruge Brda zeleni vrt. Zadruga s takšnim imenom ne obstaja. Registrirana je Zadruga vipavski vrt s sedežem v Kojskem, ki pa SKZG in drugim kmetom konkurira pri nakupu zemljišč. SKZG Zadrugi vipavski vrt ni prodal nobenega kmetijskega zemljišča.

SKZG v skladu z razvojno strategijo ne prodaja zemljišč ob državni meji in tistih, ki tvorijo komplekse večje od 5 ha. Prav tako tudi ne tistih, ki so oddana v zakup, pa bi jih morda želele odkupiti tretje osebe, torej brez soglasja zakupnika in tistih, za katera se pričakuje sprememba namembnosti v stavbno zemljišče.

Ozadja namena nakupa SKZG ne more raziskati oziroma predvideti, odgovarja pa za pogoje, ki jih postavi pri prodaji, kot tudi za odločitev, ali se zemljišče proda ali ne. Ko je kmetijsko zemljišče ponujeno na oglasni deski, prodajalec na izbiro kupca ne more vplivati.

Vsi postopki prodaje na skladu so zakoniti in pregledni, vsakomur na vpogled že v fazi objave namere o prodaji (program prodaje objavljen na internetu), javna objava ponudbe na portalih upravnih enot in po zaključenem poslu objava sklenjenega posla na internetni strani sklada.

Pri nakupu kmetijskih zemljišč veljajo določbe III. poglavja  Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki se nanaša na promet s kmetijskimi, zemljišči, gozdovi in kmetijami. ZKZ ureja postopek in predkupno pravico v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ter predkupno pravico.

*   *   *

*Uredba o ureditvi trga s hmeljem (Uradni list RS, št. 98/07)