VLADA POTRDILA DOLOČBE STATUTA KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

STATUT KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Osnova statuta zbornice ostaja enaka kot leta 2001, sledi se spremembam zakona in usklajuje besedilo pri posameznih členih zlasti z vidika dosedanjih praktičnih izkušenj pri delovanju zbornice.

Zaradi spremenjene določbe zakona, da se v svet zbornice namesto dveh pravnih oseb voli ena pravna oseba, se v statutu usklajuje vse besedilo, ki je določalo, da se izmed dveh  pravnih oseb ena voli na predlog zadrug, ena pa na predlog drugih pravnih oseb. Po novem predlogu se v svet zbornice, svete območnih enot in odbore izpostav voli le ena pravna oseba.

Ker se zaradi zmanjšanja števila članov za približno 60.000 svet zbornice zmanjša s 93 na predvidoma 58 članov, se deloma zmanjšuje tudi število članov sveta območne enote. Kriteriji ostajajo enaki. Zmanjšuje se število članov odbora izpostave z 7 na 6 članov.

Možnost prostovoljnega članstva se razširja tudi na zamejske Slovence oziroma vse tujce.

SPREMLJANJE ULOVA IN PRODAJE RIBIŠKIH PROIZVODOV

Predlog uredbe ureja prvo in nadaljnjo prodajo ribiških proizvodov ter določa načine prodaje ribiških proizvodov ločeno za majhne in velike količine.

Pri tem majhna količina ribiških proizvodov pomeni količino do vključno 50 kilogramov žive teže ribiških proizvodov lastnega ulova, ujetih na enem ribolovnem potovanju. Ribič lahko ribiške proizvode proda pooblaščenemu kupcu ali na dražbenem centru.

Poleg tega uredba omogoča izjemo za majhne količine ribiških proizvodov lastnega ulova, ki jih ribič lahko proda neposredno končnim potrošnikom ali tudi pravnim oziroma fizičnim osebam, ki imajo registrirano trgovinsko ali gostinsko dejavnost (samostojni podjetnik, restavracija, ribarnica). Pri neposredni prodaji majhnih količin ribiških proizvodov (t.j. do 50 kg) končnemu potrošniku, ribiču ni treba napisati in oddati nikakršnega dokumenta. Pri prodaji majhnih količin pravnim oziroma fizičnim osebam, ki imajo registrirano trgovinsko ali gostinsko dejavnost, pa mora ribič zaradi zagotavljanja sledljivosti ob prodaji izdati kupcu trgovski dokument ribiških proizvodov.

Uredba določa tudi mesta iztovora v Sloveniji, in sicer Kopru, Izoli in Piranu ter določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot organ, pristojen za zbiranje in vodenje evidenc podatkov iz dokumentov, predpisanih s to uredbo, in poročanje o njih EU.

MREŽA JAVNE VETERINARSKE SLUŽBE

Z uredbo o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev se na novo ureja teritorialna porazdelitev izvajalcev javne službe, ki se financira iz proračunskih sredstev.

S predlagano uredbo Veterinarska uprava RS zagotavlja na vseh območjih Slovenije najmanjši obseg z zakonom predpisanega zdravstvenega varstva živali ter izvajanja nalog odobrenih veterinarjev. Določa tudi trajanje koncesijskega razmerja, način izvedbe izbire ter pogoje za izbiro na javnem razpisu. Slovenija zagotavlja mrežo tako, da je na območju ene upravne enote zagotovljeno delo najmanj ene veterinarske organizacije, na način, da ne prihaja do podvajanj del na kmetijskih gospodarstvih. Znotraj upravne enote je mogoča delitev na teritorije, ki pa ne smejo biti manjši od občine.

Veterinarske organizacije, ki se prijavijo na javni razpis, navedejo območje, na katerem želijo izvajati javno veterinarsko službo. Izpolnjevati morajo pogoj, da morajo imeti zaposlenega najmanj enega veterinarja s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 registriranih kmetijskih gospodarstev na območju, ki ga uveljavlja.

Določeno je tudi prehodno obdobje podaljšanja obstoječih koncesij, kar omogoča nemoteno izvajanje koncesioniranih dejavnosti in da se koncesije razdelijo glede na novo uredbo.

Ta uredba nadomešča dosedanjo Uredbo o mreži javne veterinarske službe (Uradni list RS, št. 34/98), ki je bila izdana na podlagi Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94) in je prenehal veljati na podlagi Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01).

*   *   *