Republika Slovenija
  Iskanje  
Domov
Kazalo
Kontakt
English
Novinarsko središče  / Seje Vlade RS  / 
Pomanjšaj pisavo
Povečaj pisavo
Natisni
Kje smo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska 58

1000 Ljubljana

T: (01) 478 9000

F: (01) 478 9021

E: gp.mkgp(at)gov.si

Predsednik Vlade RS

Vlada RS

Upravne enote

E-uprava

 

173. redna seja Vlade RS (12. 6. 2008)

VLADA POTRDILA POMOČ ZA RIBIŠKI SEKTOR IN SPREJELA UKREPE ZA PRESTRUKTURIRANJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE

 

Ljubljana, 12. 6. 2008 — Vlada je na današnji seji sprejela Uredbo o enkratni pomoči ribičem, ki imajo dovoljenje za gospodarski ribolov in so izvajali gospodarski ribolov v letu 2007. Enkratna pomoč gospodarskim morskim ribičem za leto 2007 v skupni višini 100 tisoč EUR bo namenjena ribičem zaradi slabšanja ekonomskih razmer v sektorju morskega gospodarskega ribištva. Poleg tega je Vlada RS sprejela Uredbo o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v RS.

 

DRŽAVNA POMOČ RIBIŠKEMU SEKTORJU


Sredstva bodo dodeljena na podlagi sredstev državne pomoči za ribištvo, kjer ima Slovenija v skladu evropskimi uredbami odobrenih skupno 338 tisoč EUR dovoljene državne pomoči. Skupni odobreni znesek predstavlja vse državne pomoči, ki jih Slovenija lahko dodeli ribiškemu sektorju v treh letih, kot na primer za sofinanciranje zavarovalnih premij za ribogojce in privezov morskim ribičem s strani občin.


Enkratna pomoč ribičem bo dodeljena na podlagi uredbe in vlagateljem, ki bodo izpolnjevali vse pogoje  bo izdana odločba o dodelitvi enkratne pomoči. Rok za oddajo vloge je en mesec po njeni objavi v uradnem listu.


Enkratna državna pomoč ribiškemu sektorju je namenjena zaradi negativnega trenda letne količine ulova rib, celotni ulov se je od leta 1990 s 6 tisoč ton znižal na 900 ton leta 2007; višanja proizvodnih stroškov, ki jih imajo ribiči pri izvajanju gospodarskega ribolova, zlasti cene goriv; neurejenosti ribiških pristanišč; nizke potrošnje ribiških proizvodov.


Slovenska ribiška flota je v povprečju stara okrog 30 let. Najstarejša plovila so velikosti od 12 do 18 metrov celotne dolžine, večino flote pa sestavljajo plovila dolžine pod 12 metri. Ta se večinoma uporabljajo v malem priobalnem ribolovu, ki se osredotoča na belo ribo. Celotni ulov je leta 1990 je znašal nekaj manj kot 6 tisoč ton. Vendar je od ravni leta 1990 prišlo do opaznega padca morskega ulova in posledično celotne proizvodnje, še posebej v zadnjih letih. Leta 2007 je celotni ulov slovenske flote znašal le še 900 ton. Ulovi pelagičnih rib, predvsem sardele in sardona predstavljajo večino slovenskega morskega ulova. Vendar v zadnjih letih prevladujejo sardoni. Po podatkih Statističnega urada RS so pelagične ribe v letih med 1990 in 2004 predstavljale v povprečju 86 odstotkov celotnega ulova, v letu 2004 je bila ta številka 78 odstotkov.

 

UKREPI ZA PRESTRUKTURIRANJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE


Zaradi uveljavitve novega Zakona o kmetijstvu se spreminja postopek obravnave vlog in dodeljevanja sredstev v Uredbi o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese, ki jo je vlada sprejela februarja letos.


Za celotno programsko obdobje je za ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij skupno namenjenih 5,8 mio EUR javnih sredstev. Sredstva se v celoti financirajo iz Začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti, ki je del Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.


Uredba določa vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičence, upravičene stroške, pogoje za upravičenost, merila za izbor, postopke za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višino sredstev ter finančne kriterije za posamezne ukrepe za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Sloveniji.


Sredstva po tej uredbi so namenjena kot pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo zaradi prenehanja delovanja Tovarne sladkorja Ormož in so opustila pridelavo sladkorne pese.

 

*   *   *

|
Na vrh