Beseda ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pred samo stopetdesetimi leti se je večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom v ožjem ali širšem pomenu. Čeprav delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu hitro upada, se nad drugi strani sektor krepi. Kmetije se prestrukturirajo in zemlja ostaja obdelana. Kmetijstvo v najširšem pomenu besede je skupaj z gozdarstvom prevzelo vloge kot so razvoj podeželja, ohranjanje kulturne krajine in dediščine, skrb za okolje, pridobivanje bioenergije in industrijskih surovin ipd. Tako celotna družba ostaja povezana s to zanimivo in vedno bolj zapleteno gospodarsko panogo.
Slovenija zaradi naravnih in zgodovinskih danosti izstopa v evropskem prostoru. Posebno je tudi njeno kmetijstvo, ki ohranja poseljenost tudi v najbolj odročnih območjih. V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje – bodisi zaradi nadmorske višine in velike nagnjenosti terena, bodisi zaradi kraških značilnosti ali drugih omejujočih dejavnikov, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati. Kljub temu se Slovenija v okviru svojega vstopa v Evropsko unijo lahko tudi na področju kmetijstva in razvoja podeželja pohvali z zgodbo o uspehu. S pravočasnim prilagajanjem lastne kmetijske politike evropskim ukrepom, podprtim s slovenskimi proračunskimi sredstvi in uspešnim uveljavljanjem zadnjih reform skupne kmetijske politike, nam je uspelo pripeljati našega kmeta v EU praktično brez omembe vrednih pretresov.
Obstaja tudi druga plat razgibanosti in raznolikosti slovenske pokrajine in njenega podnebja, ki se zrcali v izdelkih kmetov in živilsko predelovalne industrije. Skupaj na majhni površini ustvarijo tako široko ponudbo izdelkov, kot jo najdemo le malo kje. V njej so oljčno olja sončne slovenske Istre in bučno olje slovenskih goric in panonske ravnice. Kraškemu pršutu, botruje ostra burja, prekmurska šunka, se suši sredi nežno razgibanega Goričkega. V Brdih zori zlata briška rebule, na Krasu temno rubinasti teran, prosojni rdeči cviček pa je doma na Dolenjskih gričih. Mleko s planinskih pašnikov znajo spretne rok sirarjev predelati v kakovostne sire, mlekarji pa v široko ponudbo tradicionalnih in sodobnih mlečnih izdelkov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z izvajanjem vladne in skupne evropske politike (SKP) usmerja razvoj slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne s ciljem dviga konkurenčnosti sektorja. Pri tem upošteva raznolikost in posebnosti podeželja ter večnamensko vlogo kmetijstva. Na podlagi izkušenj, pridobljenih v procesu prilagajanja ukrepom SKP v pred in po pristopnem obdobju, smo uveljavili ureditve iz zadnje reforme SKP ter tako postavili našim kmetom zanesljiv finančni in zakonodajni okvir za obdobje 2007-2013.
Iztok Jarc, minister |
