Upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi in njenega življenjskega prostora ter obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi. Trajnostno gospodarjenje lahko RS pod določenimi pogoji prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico.
Z jasnim in preglednim strokovnim načrtovanjem, poverjenim Zavodu za gozdove Slovenije, država usmerja razvoj populacij posameznih vrst divjadi in ukrepanja v njenem življenjskem prostoru v okviru večjih, ekološko zaokroženih območij, ob sodelovanju vseh souporabnikov prostora. Osnova načrtovanja je spremljanje stanja divjadi in njenih življenjskih ciklov na podlagi objektivnih bioloških indikatorjev (monitoring) tako v populacijah posameznih vrst divjadi kot njenem okolju - vegetaciji.
Zavod za gozdove Slovenije pripravi in izdela predloge letnih lovsko upravljavskih načrtov območij v sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda RS za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem. Usmeritve, ki jih določajo načrti, so napisane na podlagi smernic desetletnih lovsko gojitvenih načrtov območij za obdobje 2001-2010, ki sta jih izdelala Uprava RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije ter uskladila z Lovsko zvezo Slovenije.
|
