Akvakultura (vzreja vodnih organizmov) se deli na vzrejo morskih organizmov (marikulturo) in vzrejo sladkovodnih ribjih vrst, slednjo pa delimo na vzrejo hladnovodnih in toplovodnih ribjih vrst. Hladnovodno ribogojstvo je razpršeno skoraj po celi Sloveniji, toplovodno ribogojstvo pa je v glavnem razširjeno v Prekmurju in Štajerski.

Marikultura pri nas obsega plavajoče kletke (brancin, orada) in školjčišča (užitna klapavica). Plavajoče kletke za vzrejo morskih rib se nahajajo izključno v Piranskem zalivu. Školjčišča pa se nahajajo v slovenskih morskih teritorialnih vodah, in sicer v zalivu Sv. Jerneja pri Debelem rtiču, v Strunjanskem zalivu in Piranskem zalivu.

V zadnjih letih je mogoče opaziti porast proizvodnje tako v marikulturi kot v vzreji sladkovodnih ribjih vrst.

Marikultura ima zaradi okoljskih razlogov največ možnosti za razmah školjčišč.

Slovenija ima veliko kakovostnih virov sladke vode, ki so manjših kapacitet, zato ima zlasti možnosti za razvoj manjših ribogojnic za hladnovodno ribogojstvo. Za prodajo v glavnem gojimo šarenko, potočno zlatovčico in potočno postrv, za poribljavanje v odprtih vodah pa lipana, soško postrv in sulca.

V sodelovanju z Zavodom za ribištvo Slovenije se pripravlja ribogojski kataster, ki bo omogočal zbiranje podatkov iz ribogojstva.

Zakonodaja s področja akvakulture:

Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02)

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02)

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04)

Uredba o koncesiji za rabo vode za vzrejo salmonidnih vrst rib v ribogojnicah na delih vodnih teles površinskih voda Kobila, Dolski potok, Blanščica, pritok Žičnice, Sevnica pod Sv. Ivanom, Peričnik, trije izviri – Šentjur, Podpeški jarek, Podvinsko – Žalska struga in Lava, Topliški potok in Ložiški potok, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje (Uradni list RS, št. 68/05)

Uredba o koncesiji za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib v ribnikih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje (Uradni list RS, št. 94/06)