Morsko ribištvo je dejavnost v Obalno-kraški regiji, in sicer občinah Koper, Izola in Piran. Slovenska obala je dolga 46 kilometrov. Glavnino ulova (približno 80 %) predstavlja mala pelagična riba (sardela, inčun, papalina). Najštevilčnejši so manjši ribiči, ki se pretežno ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom pridnenih in cenovno dražjih ribjih vrst. Slovenska ribiška flota je precej stara (mediana starosti vseh plovil v letu 2004 je bila 30 let).

Skupna količina morskega ulova je v obdobju 1992-2004 v povprečju znašala 1700 ton letno. V letu 2005 se je skupni ulov drastično zmanjšal in je znašal le še 1000 ton, ulov male pelagične ribe pa le še 373 ton.

Po osamosvojitvi leta 1991 se je območje, v katerem lovijo slovenski ribiči, zmanjšalo, kar pomeni, da je ribolov slovenskih ribičev danes omejen na teritorialne vode in odprto morje za velika plovila. Zmanjšanje ribolovnega območja je najbolj prizadelo najmanjše morske ribiče, saj so se ostale tehnologije omejile le na ribolov v nacionalnem morju in s tem povečale pritisk na vire.

Slovenija po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) obravnava dele teritorialnega morja kot območja varovanja in bogatenja ribolovnih virov in zato niso namenjena ribolovu oziroma nabiranju morskih organizmov.

PROSTOČASNI RIBOLOV

Poleg morskega gospodarskega ribolova se na morju izvaja tudi t.i. prostočasni ribolov, tj. športni ribolov in rekreacijski ribolov, kot ju določa Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 155/06). Športni ribolov se izvaja s predpisano ribiško opremo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov do dovoljene količine dnevnega ulova. Rekreacijski ribolov pa se izvaja z dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico ter s predpisano ribiško opremo. Dovoljenja za športni ribolov izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slovenska ribiška flota v letu 2006 (več…)