Celinske vode zavzemajo okrog 0,58 % celotnega ozemlja Republike Slovenije, oziroma 12.000 ha vodnih površin, od katerih je 8.500 ha tekočih in 3.500 ha stoječih vod. Značilnost Slovenije je izredna raznolikost tipov voda na majhnem prostoru. Glede zlivnosti so celinske vode razdeljene na Donavsko in Jadransko povodje. V obeh povodjih imamo različne specifične naravne populacije avtohtonih vrst rib. 

V Sloveniji živi 84 sladkovodnih vrst rib, od katerih je 67 avtohtonih. Število pa se spreminja, saj se vsakih nekaj let najde kakšna nova vrsta.

Ribolovnih je 43 vrst rib, 22 pa je trajno zaščitenih.

V celinskih vodah Slovenija ne dovoljuje gospodarskega ribolova, temveč le športni ribolov.

Celinske vode so glede na ekosistemske značilnosti razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev, ki predstavljajo prav toliko upravljavskih enot.

Pravica do izvajanja ribiškega upravljanja v ribiških okoliših se na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) lahko pridobi s koncesijo, ki se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo 30 let, s tem, da lahko pri prvem razpisu dosedanji upravljavec uveljavlja prednostno pravico.

Ribiško upravljanje se izvaja v ribiškem okolišu na podlagi ribiško gojitvenega načrta, ki ga izdela Zavod za ribištvo Slovenije.   

Iz ribiškega okoliša so izločene vode posebnega pomena na najbolj ohranjenih in značilnih vodnih ekosistemih, ki so pomembni z vidika varstva rib in v katerih izvaja ribiško upravljanje Zavod za ribištvo Slovenije.

Iz ribiškega okoliša so lahko izločene vodne površine tudi na podlagi vodne pravice, ki se izda za rabo vode namenjene vzreji rib za trg in komercialne ribnike namenjene trženju športnega ribolova.

Športni ribolov ima na določenih področjih velik turistični pomen. Letni ulov rib pa se v zadnjih letih giblje med 220 in 250 tonami.

Zakonodaja s področja sladkovodnega ribištva