Perutninarstvo
Prevladuje visoko specializirana, strokovno in tehnološko zelo zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja in je zvečine organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Na kmetijah je perutninarstvo predvsem dopolnilna, storitvena dejavnost. Zakol perutnine v klavnicah v letu 2005 je znašal 53.400 ton m. k. Domača prireja perutninskega mesa v letu 2005 je znašala 55.443 ton m. k.
Prireja perutninskega mesa v strukturi bruto vrednosti kmetijstva v zadnjih letih predstavlja okoli 6%. Prirast in proizvodnja mesa po letu 1997 nihata brez izrazitih trendov. Večina perutninskega mesa je pridobljena z zakolom v klavnicah (v letu 2005 97%). V strukturi zakola še vedno prevladujejo pitani piščanci, čeprav se delež puranov postopoma .
Poraba perutninskega mesa na prebivalca, ki se je od začetka 1990-ih let močno povečala, v zadnjih letih znaša 25-26 kg (v letu 2005 je 25 kg). Postopna rast porabe je značilna tudi za države EU-15, ki pa v povprečju porabijo manj perutninskega mesa na prebivalca kot Slovenija.
Kljub povečanju porabe ima Slovenija pri perutninskem mesu stalne presežke. Stopnja samooskrbe se je v prvih letih po osamosvojitvi, ko se je prireja intenzivno prilagajala spremenjenim razmeram na trgu, zmanjševala, po letu 1997 pa niha med 110 in 115%. V letu 2005 je znašala 110,8V zunanji trgovini prevladuje perutninsko meso, čeprav je od leta 2000 opazno povečanje deleža perutninskih izdelkov (II. stopnja predelave).
Jajca
Proizvodnja jajc v strukturi bruto vrednosti kmetijstva v zadnjih letih predstavlja že manj kot 2%. Proizvodnja se po letu 2000 zmanjšuje, predvsem na račun opuščanja reje (v letu 2000 je bila 368 mio jajc, v 2005 pa 238 mio).Zmanjšuje se tudi število kokoši nesnic. Podoben trend padanja kot proizvodnja, kaže po letu 2000 tudi domača poraba. V letu 2005 se je zmanjšala na 15,3 tisoč ton ali za 25% v primerjavi z letom 2000.
Poraba jajc na prebivalca prav tako od leta 2000 vztrajno pada in je iz 10,8 kg padla v letu 2005 na 6,7 kg. Razlika do povprečne porabe v EU-15, ki znaša okoli 13 kg, se je tako še povečala. Po letu 1997 je bila domača proizvodnja jajc praviloma nekaj manjša od domače porabe (stopnja samooskrbe pod 100%). V letu 2003 se je poraba jajc zmanjšala bolj kot domača proizvodnja, stopnja samooskrbe pa je porasla na 105%, v letu 2005 pa je stopnja samooskrbe spet padla na 94,8%.
Informacije :
ZAKONODAJA S PODROČJA JAJC IN PERUTNINE
1. Slovenska zakonodaja:
- Pravilnik o označevanju valilnih jajc in en dan starih piščancev (Uradni list RS, št. 28/2004)
2. Evropska zakonodaja:
- Zakonodaja v angleškem jeziku (konsolidirani teksti):
|
