V Sloveniji sta razširjena dva tipa prašičereje: farmska reja in reja prašičev na kmetijah. Na zasebnih kmetijah je razširjena predvsem ekstenzivna reja, ki je povečini namenjena samooskrbi. Leta 2003 je obseg proizvodnje v prašičereji skupaj znašal 87.500 ton ž.m.
Prireja prašičjega mesa v bruto vrednosti kmetijstva v zadnjih letih predstavlja okoli 10%. Število prašičev po letu 1999 kaže trend rasti. Konec leta 2003 je bilo po podatkih statistike v hlevih 620 tisoč prašičev (5% manj kot v letu 2002). Prirast v živi masi se je povečal tretje leto zapored in dosegel 87,5 tisoč ton, kar je največ doslej (priloga 6.14.3). Ob podobnem zakolu prašičev v klavnicah in večjem zakolu na gospodarstvih se je domača prireja mesa povečala za 13% (na 70 tisoč ton), poraba pa za 2% (na 83 tisoč ton).
Stopnja samooskrbe s prašičjim mesom, ki vseskozi niha okoli 80%, se je v letu 2003 povečala na 85%. Uvoz v ekvivalentu mesa je ostal na podobni ravni kot v letu prej (27 tisoč ton), izvoz pa se je močno povečal (na 14 tisoč ton ali za 71%). Slovenija uvaža predvsem meso prašičev (v letu 2003 97% uvoza), izvaža pa predvsem mesne izdelke (v letu 2003 93% izvoza).
Informacije :
ZAKONODAJA S PODROČJA PRAŠIČJEGA MESA
1. Slovenska zakonodaja:
- Uredba o izvajanju ukrepov zasebnega skladiščenja in intervencije za goveje in prašičje ter ovčje in kozje meso (Uradni list RS 46/2004)
2. Evropska zakonodaja:
- Zakonodaja v angleškem jeziku:
- Zakonodaja prevedena v slovenski jezik
http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/repert/036052.htm |
