Republika Slovenija
  Iskanje  
Domov
Kazalo
Kontakt
English
O ministrstvu  / Direktorat za kmetijstvo  / SADJE IN ZELENJAVA  / 
Pomanjšaj pisavo
Povečaj pisavo
Natisni
Kje smo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska 58

1000 Ljubljana

T: (01) 478 9000

F: (01) 478 9021

E: gp.mkgp(at)gov.si

Predsednik Vlade RS

Vlada RS

Upravne enote

E-uprava

 

SADJE IN ZELENJAVA

 

Sadjarstvo

Sadne vrste uspevajo v Sloveniji na okoli 3% kmetijske zemlje. Sadjarstvo pripeva k bruto vrednosti kmetijske pridelave od 3-5%. Največ je ekstenzivnih kmečkih sadovnjakov. Jabolka so slovenska vodilna sadna vrsta, sledijo hruške, breskve, višnje in češnje. Povečuje se gojenje jagodičevja.

 

V Sloveniji je bilo v letu 2003 skupno nekaj več kot 11 tisoč ha nasadov sadja, od tega je bilo okoli 7 tisoč ha ekstenzivnih nasadov ter 4,5 tisoč ha intenzivnih nasadov. Po za sadjarstvo izredno ugodnem letu 2002, ko so bili doseženi rekordni pridelki sadja v intenzivnih nasadih ter drugi največji v ekstenzivnih nasadih v zadnjih letih, je bilo v letu 2003 pridelanega za dobrih 20% sadja manj. Sicer velja, da na pridelek sadja v veliki meri vplivajo vremenske razmere ter alternativna rodnost v ekstenzivnih nasadih. V strukturi površine intenzivnih nasadov prevladujejo jablane, njihov delež se je od začetka 1990-ih povečal z dobre polovice na skoraj 70%. Nasprotno se je zgodilo z nasadi hrušk, njihov delež v obsegu površine nasadov sadja se je zmanjšal s 14% na 6%, medtem ko je delež breskev ostal enak.

 

 

Pridelovanje vrtnin

Obseg pridelovanja zelenjadnic se je po letu 1992 zmanjšal za dobro desetino. Od pomembnejših zelenjadnic se je v tem obdobju izrazito zmanjšala površina belega zelja (-19%), čebule (-16%), kumar (-27%), paradižnika (-28%) in korenčka (-35%), povečal pa se je obseg pridelave paprike (+175%) in solate (+50%).

Po zmanjšanju v letu 2002, se je pridelovalna površina zelenjadnic v letu 2003 povečala za skoraj četrtino. Večji obseg pridelovanja so zabeležili pri vseh spremljanih zelenjadnicah. Po letu 1992 v Sloveniji pridelamo med 60 in 90 tisoč t zelenjadnic letno. Podobno kot v ostali rastlinski pridelavi imajo tudi v zelenjadarstvu na velikost pridelka velik vpliv vremenski dejavniki. Leto 2003 je zaznamovala suša, zato je so bili pridelki pri skoraj vseh zelenjadnicah, kljub namakanju, ki je v zelenjadarstvu ključnega pomena, manjši kot v letu 2002. Intenzivnost pridelave pri tržnih pridelovalcih je večja kot pri vseh pridelovalcih zelenjadnic skupaj. Na približno polovici površin, ki jo obdelujejo tržni pridelovalci, pridelajo med 60 in 70% skupnega pridelka zelenjadnic.

V zadnjih treh letih SURS preko statističnega spremljanja odkupa in dovoza na tržnice zabeleži v povprečju 35% količin zelenjadnic pridelanih pri tržnih pridelovalcih, kar je izredno malo.

 

 

 

Informacije :

 

 

Telefon:

+386 1 478 9041   

 

Faks:

+386 1 478 9035

 

e-mail:

sasa.belaj(at)gov.si

 

 

 

 

Telefon:

+386 1 478 9045   

 

Faks:

+386 1 478 9035

 

e-mail:

tanja.polak(at)gov.si

 

 

1. AKTUALNO

  1. POVZETEK STANJA V SADJARSTVU S POUDARKOM NA UGOTAVLJANJU DOSEGANJA SKLEPOV ODBORA ZA KMETIJSTVO DRŽAVNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO DRŽAVNEGA ZBORA OB OBRAVNAVANJU PROGRAMA RAZVOJA SADJARSTVA V SLOVENIJI (56. seja  dne 13.2.1996) - material pripravljen za 6. nujno sejo Odbora Državnega Zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, SEVNICA 22.09.2005
  2. Letno poročilo: Sadje in zelenjava 2005, novo- 25.04.2006

 

 

2. REGISTER INTENZIVNIH SADOVNJAKOV

 

Zakonska podlaga:

Pravilnik o registru pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih (Ur.l.RS, št. 4/2002 in 27/2004)

 

Vpis sadovnjaka v register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih - USKLADITEV Z GERK-i

 

 

3. IZVAJANJE TRŽNEGA REDA ZA SADJE IN ZELENJAVO

 

Pravna podlaga o skupni tržni ureditvi za sadje in zelenjavo je Uredba Komisije (ES) 2200/96 ter njene spremembe in dopolnitve. V členu 1 (2) Uredbe Komisije (ES) 2200/96 so opredeljene tudi vse tarifne številke.

 

Uvozna dovoljenja

Rok veljavnosti uvoznih ali izvoznih dovoljenj in druga podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz 46. člena Uredbe Komisije (ES) 2200/96. Dovoljenja veljajo za celotno Skupnost.

• Uredba EU 3223/94, ki ureja natančna pravila za izvajanje uvoznih režimov za sadje in zelenjavo,

• Uredba EU 1291/00, ki določa skupna podrobna pravila za izvajanje sistema izvoznih in uvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprej določeni kompenzaciji za kmetijske izdelke;

 

Izvozna dovoljenja

Izvozna dovoljenja se lahko izdajajo po štirih sistemih:

- po standardnem sistemu z vnaprej.njo določitvijo nadomestila ''sistem A1''

- po posebnem sistemu z vnaprej.njo določitvijo nadomestila ''sistem A2''

- z javnimi razpisi z vnaprej.njo določitvijo izvoznega nadomestila ''sistem A3''

- po sistemu brez vnaprej.nje določitve nadomestila ''sistem B''

 

Izvozno dovoljenje izda država članica vsakemu vlagatelju, ne glede na sedež njegovega podjetja v Skupnosti.

• Uredba EU 1291/00, ki določa skupna podrobna pravila za izvajanje sistema izvoznih in uvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprej določeni kompenzaciji za kmetijske izdelke,

• Uredba EU 1961/01, ki ureja podrobna pravila za izvajanje Uredbe EU 2200/96 o izvoznih nadomestilih za sadje in zelenjavo;

 

Izvozna nadomestila

Sistem izplačila izvoznih nadomestil je enak splo.nem delu izplačil izvoznih

nadomestil.Upošteva se le spodaj navedene posebnosti. Izvozna nadomestila so enotna v celotni Skupnosti. Nadomestilo za določen proizvod se lahko spreminja glede na namembni kraj izvoza. Nadomestila se določa v rednih časovnih presledkih, lahko pa jih Komisija na zahtevo države članic ali na svojo lastno pobudo spremeni tudi v vmesnem obdobju. Nadomestilo se odobri samo na podlagi zahtevka in ob predložitvi ustreznega izvoznega nadomestila.

• Uredba EU 1961/01, ki ureja podrobna pravila za izvajanje Uredbe EU 2200/96 o izvoznih nadomestilih za sadje in zelenjavo,

• Uredba EU 800/99, ki določa skupna pravila za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode;

 

 

 

4. ZAKONODAJA S PODROČJA SADJA IN ZELENJAVE

 

4.1. Slovenska zakonodaja: 

  • Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/2005, 113/05)
    • Podpora za pridelovanje lupinarjev

Navodila za uveljavljanje neposrednih plačil - podpora za pridelovanje lupinarjev

    • Organizacije proizvajalcev

- Pravilnik o vsebini operativnih programov dela, spremembah operativnih programov dela in poročilih organizacij proizvajalcev za sadje in zelenjavo (Uradni list RS, št. 133/06)

- Okoljski okvir za organizacije proizvajalcev

  • Pravilnik o tržno-informacijskem sistemu za trg s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/2004, 66/2004).

 

  

 

4.2. Evropska zakonodaja:

 

- Zakonodaja v angleškem jeziku (konsolidirani teksti):

 

  • Tržna ureditev za sveže sadje in zelenjavo: 31996R2200
  • Tržna ureditev za banane:  31993R0404
  • Inšpekcijski nadzor kakovosti svežega sadja in zelenjave: 32001R1148
  • Uvozni režim za banane: 32001R0896
  • Uvozni režim za sadje in zelenjavo: 31994R3223
  • Izvozna nadomestila za sadje in zelenjavo: 32001R1961
  • Organizacije proizvajalcev-pogoji za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev 32003R1432
  • Organizacije proizvajalcev- operativni skladi, operativni programi in finančne pomoči - 32003R1433

 

Vsi standardi za kakovst svežega sadja in zelenjave se nahajajo na spodaj navedeni spletni strani  (prevedeno v slovenski jezik)!

 

- Zakonodaja prevedena v slovenski jezik

  Sveže sadje in zelenjava:  http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/repert/036052.htm

  Predelano sadje in zelenjava: http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/repert/036063.htm

|
Na vrh