Delež sladkorne pese na njivah je bil največji v letu 1999, ko je dosegel 6,3%. Po treh letih zmanjševanja je v letu 2003 delež sladkorne pese na njivah nekoliko porasel in je znašal 3,1%.
Podobno kot površina je skupna pridelava sladkorne pese naraščala do leta 1999, z izjemo letine 1997, ter nato strmo padala vse do leta 2001, tako zaradi manjših površin kot tudi nižjih hektarskih pridelkov. Po izrazito ugodnem letu 2002, se je v letu 2003 skupni pridelek sladkorne pese, kljub večji pospravljeni površini, zmanjšal za 13%.
V Sloveniji proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese ne presega domače porabe. Največ sladkorja iz sladkorne pese so proizvedli v letu 1999, takrat je bila največja tudi stopnja samooskrbe s sladkorjem v Sloveniji, ki je dosegla 86% (priloga 6.4.3). V letu 2003 je bila stopnja samooskrbe s sladkorjem v Sloveniji 39%, kar je manj kot v predhodnem letu.
Informacije :
ZAKONODAJA S PODROČJA SLADKORJA
1. Slovenska zakonodaja:
2. Evropska zakonodaja:
- Zakonodaja v angleškem jeziku (konsolidirani teksti):
- Zakonodaja prevedena v slovenski jezik
http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/repert/036060.htm |
