V Sloveniji se je integrirana pridelava pričela uvajati v letu 1991. Prvi poskusi so bili zasnovani v sadjarstvu, pozneje pa se je integrirana pridelava razširila še na vinogradništvo in pridelavo zelenjave. Od leta 2004 naprej je vzpostavljen tudi sitem integrirane pridelave poljščin.
Pridelovalci so finančno podporo prvič prejeli leta 1996 v obliki neposrednih plačil na hektar za pridelavo sadja. Leta 2000 so bili prejemniki neposrednih plačil tudi pridelovalci, vključeni v integrirano pridelavo grozdja in zelenjave.
Leta 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), v okviru katerega so bili kmetje upravičeni do neposrednih plačil za integrirano pridelavo sadja, grozdja in zelenjave. Za ukrepe SKOP-a so bili kmetje upravičeni do plačil še v letih 2002 (Uradni list RS, št. 34/02) in 2003 (Uradni list RS, št. 27/03).
Enake vsebine, ki se nanašajo na možnost dodeljevanja pomoči integrirani pridelavi, Slovenija podpira v sklopu Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (PRP 2004-2006) (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06). Od leta 2004 dalje pa je za področje integrirane pridelave možno dobiti plačilo tudi za integrirano pridelavo poljščin.
V novem programskem obdobju so, v okviru ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (PRP 2007-2013), v obliki kmetijsko okoljskih plačil na voljo tudi plačila za podukrepe integrirane pridelave.
Višina plačil v okviru PRP 2004-2006 (SKOP) (Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 - Uradni list RS, št. 19/07) in PRP 2007-2013 (KOP) (Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 - Uradni list RS, št. 19/07) za integrirano pridelavo v letu 2007 znaša (EUR/ha):
Vrsta pridelave | SKOP | KOP | Integrirano poljedelstvo | 151,8 | 197,21 | Integrirano sadjarstvo | 265,2 | 336,61 | Integrirano vinogradništvo | 265,2 | 381,71 | Integrirano vrtnarstvo | 241,2 | 184,91 |
Druge oblike pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obliki finančnih podpor so še: podpore posameznim društvom oziroma združenjem, promocijskim in izobraževalnim programom (predstavitve na sejmih), za tisk zloženk ipd.
V okviru ukrepov osi 1 iz PRP 2007-2013 lahko pridelovalci, ki so vključeni v integrirano pridelavo, sodelujejo še pri naslednjih ukrepih:
- sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti,
- podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,
- podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.
Poleg zgoraj navedenih plačil za integrirano pridelavo, lahko pridelovalci pridobijo še regionalno plačilo (konvencionalno kmetovanje) v okviru neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu - Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07). Višina regionalnega plačila znaša:
Raba | EUR/ha | Njiva/vrt (vključno z nasadi jagod) | 332 | Hmeljišče | 332 | Oljčnik | 332 | Trajni travnik | 133 | Barjanski travnik | 133 | Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ 200 dreves/ha, visokodebelna drevesa) | 133 | Trajne rastline na njivskih površinah (njive špargljev, artičok in rabarbare) | 332 | Rastlinjak (površine, na katerih se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu) | 332 | Intenzivni sadovnjak (nasadi sadnih vrst iz Priloge 1 Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu) | 332 |
Tako lahko na primer pridelovalec za 1 hektar pšenice v integrirani pridelavi pridobi:
Plačilo v okviru KOP | 197,21 EUR/ha | Plačilo v okviru neposrednih plačil | 332,00 EUR/ha | Skupaj | 529,21 EUR/ha |
<< Nazaj na Integrirana pridelava - dejstva in podatki |
