»Aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi in se zato nahaja v živilu ali v stranskem proizvodu živila in s tem posredno ali neposredno postane sestavina živila.«

• Pravilnik o aditivih za živila (Uradni list RS, št.43/2004, 8/05, 17/06 in 16/08)

Nekaj kratkih informacij iz Pravilnika o aditivih za živila

Aditivi za živila, ki jih ureja zgoraj citiran pravilnik o aditivih za živila, se uporabljajo samo v živilih oziroma v prehrani ljudi.

• Kategorije aditivov (barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti, …)
• Kako navzočnost aditivov v prehrani ureja zakonodaja
• Mesto aditivov za živila v Evropski uniji
• Zakonodaja, vloga nevladnih organizacij
• Na svetovnem spletu obstajajo seznami E-jev in njihov vpliv na zdravje ljudi. Kako so ti seznami zanesljivi (denimo na straneh »food additives association«, »food additives guide«oziroma na slovenski spletni strani www.geocities.com/zenzerman%/, kdo dela takšne raziskave v svetu, neodvisne raziskovalne skupine, univerze, instituti, …)? Se merijo njihovi kratko ali dolgoročni učinki na ljudi?
• Se je z vstopom Slovenije v EU kaj spremenilo?Veljajo za Evropski trg drugačni standardi kot za druge države, veljajo za zahodnoevropske države morda drugi standardi kot za srednje in vzhodnoevropske države?
• Označevanje aditivov v živilih
• Vpliv aditivov na zdravje ljudi. Je hrana, ki se ponuja na  policah slovenskih supermarketev, varna?
• Kako se hrani povprečni slovenski potrošnik (pogled v nakupovalne vozičke; je ozaveščen ali ga vodi predvsem denar)? Kako naj se prehranjuje slovenski potrošnik? Naj sega po živilih brez "E-jev", naj hodi s seznamom"E-jev" v trgovino in temeljito preuči vsebino, ...?
• Kakšen je nadzor nad živili, ki jih lahko potrošniki kupijo v slovenskih trgovinah (kakšen je nadzor nad cenejšimi izdelki, ki prihajajo s tujih trgov, in jih je mogoče kupiti v verigah, kot je npr. »Hardi «, denimo, ali po novem v Mercatorjevem diskontu »Hura«
• Primeri
• Je daleč dan, ko bodo tudi proti slovenski prehrambeni industriji vložili prve tožbe? Kako je s tem na tujem?

ZAKONSKA PODLAGA IN PREDLOGI NOVE EU ZAKONODAJE

Nazaj