O potrebi po ureditvi soobstoja gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez GSO je v zadnjih letih razprava potekala na vseh nivojih. Problem soobstoja je Vlada RS obravnavala že 11.3.2004 (Informacija o problematiki soobstoja gensko spremenjenih posevkov s konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem).
Splošne usmeritve za ureditev soobstoja so bili podane v dveh strateških nacionalnih dokumentih, in sicer v Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, ki ga je sprejela Vlada RS dne 24.11.2005 in v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012, ki ga je istega dne sprejel Državni zbor RS (objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/06). Iz obeh dokumentov izhaja, da je potrebno vprašanje soobstoja gensko spremenjenih in drugih posevkov v Sloveniji čim prej zakonsko urediti.
V avgustu 2006 je bil pripravljen prvi osnutek Zakona o soobstoju in posredovan v širšo javno obravnavo. Na temelju dogovorjenih strokovnih izhodišč in ob upoštevanju pripomb, zbranih ob prvi javni obravnavi, je bilo pripravljeno novo besedilo predloga zakona, ki je bilo ponovno posredovano v pripombe vsem zainteresiranim stranem. V novembru 2006 je bilo pripravljeno novo besedilo predloga zakona, ki je bilo do konca novembra 2006 medresorsko usklajeno.
V začetku decembra 2006 je bilo besedilo predloga zakona posredovano Komisiji EU (v nadaljevanju: komisija) v postopek notificiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES.
Marca 2007 je komisija posredovala Sloveniji podrobno mnenje in pripombe na besedilo predloga zakona. Za pripravo odgovora na podrobno mnenje in pripombe komisije ter novega besedila predloga zakona je bila imenovana širša delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov različnih institucij ter predstavnikov nevladnih organizacij.
V začetku junija 2007 sta bila komisiji posredovana odgovor na njeno podrobno mnenje in pripombe ter novo besedilo predloga zakona.
V sredini julija 2007 je komisija v zvezi s tem Sloveniji posredovala odgovor. Ključne pripombe Evropske Komisije se nanašajo na določbe zakona, ki zahtevajo od pridelovalca GSR, da pridobi za pridelavo GSR soglasja sosednjih pridelovalcev. Priporočila Komisije 2003/556/ES o soobstoju namreč navajajo, da 'mora biti vsakemu kmetovalcu omogočeno, da sam izbere svoj tip pridelave'. Komisija tudi poziva Slovenijo, da ponovno preuči določbe zakona, ki določajo vrste ukrepov za zagotavljanje soobstoja in ki med drugim vsebujejo zahtevo, da je potrebno pridelke iz konvencionalnih posevkov v neposredni bližini posevkov GSR (v varovalnem, zadrževalnem ali pribežališčnem pasu), označiti v skladu s predpisi EU, ki urejajo sledljivost in označevanje pridelkov, ki so ali ki vsebujejo GSO. Po ustaljeni praksi se bodo pripombe preučile in uskladile z nevladnimi organizacijami, predlog zakona pa se ponovno posreduje Komisiji. Pri tem mora upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in iz Direktive 98/34/ES ter nenazadnje tudi sodno prakso evropskega sodišča (ECJ), saj se v skladu z njo zakonodaja, ki ni sprejeta v skladu z določili Direktive 98/34/ES, ne sme izdati in izvajati.
To pomeni, da bi bilo treba zaradi morebitnega amandmiranja zadnjega besedila predloga zakona (ki je sedaj že skoraj v celoti usklajen s podrobnim mnenjem in pripombami komisije) v postopku sprejemanja v Državnem zboru, le tega ponovno posredovati v postopek notificiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES ter ga ponovno usklajevati z zahtevami komisije.
NAZAJ |
