Skoči na vsebino

VARUH ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO

Kot prvega, je Vlada RS 1. marca 2015 imenovala dr. Jožeta Podgorška za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.  Lastnosti varuha so, da je to oseba, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano.

 

Vlada RS je na svoji prvi seji, 13. septembra 2018 dr. Jožeta Podgorška razrešila pristojnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in ga imenovala na mesto državnega sekretarja. 

 

Vlada RS je na svoji redni seji 20. 12. 2018 na predlog ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v soglasju z ministrom za gospodarstvo in tehnološki razvoj potrdila g. Igorja Hrovatiča za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

 

Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Podrobnejši pogoje o delovanju in financiranju varuha so navedeni v Uredbi o delovanju in financiranju varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano (Uradni list RS, št. 21/18).

 

Kontakt

 

spletna stran: www.varuhverigehrane.si

 

Dunajska 22

1000 Ljubljana

 

vsak torek od 13. do 17. ure

pisarna v IV. nadstropju št. 410

 

tel.: 01 / 478 9087

 

 

Vizija varuha ...

"Vizija nadaljnjega delovanja varuha izhaja že iz delovanja prvega varuha. Ocenjujem, da je zastavljena vizija prava in je potrebno z njo samo nadaljevati, jo izpopolnjevati oz. nadgrajevati. V zadnjem času je bilo na nivoju EU in na nacionalnem nivoju sprejetih nekaj dokumentov, ki usmerjajo tudi delovanje varuha. Poleg pravnih aktov, je po moji oceni, najpomembnejši akt Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. To je trenutno v Sloveniji edini dokument, ki opredeljuje partnerstvo v agroživilski verigi z vključevanjem poslovnega-zasebnega sektorja in civilne sfere. 

 

Tukaj naj izpostavim nekaj poudarkov iz kodeksa, ki jim bom kot varuh sledil tudi v prihodnje:
Partnerski pristop deležnikov,
Trajnostni razvoj (tako v gospodarskem, okoljskem in socialno-družbenem smislu) – trajnostna prehranska veriga,
Spoštovanje dogovorov,
Skrb za kakovost,
Izogibanje do sedaj evidentiranih nepoštenih praks, objavljanje novonastalih nepoštenih praks in prijava vseh teh pristojnim institucijam,
Spoštovanje upoštevanja dobavnih in plačilnih rokov, vključno s spoštovanjem poštenih poslovnih dogovorov,
Uveljavitev sistema neto neto nabavnih cen blaga v celotni verigi.

Poleg navedenega vidim institut varuha kot promotorja lokalno pridelane in kakovostne domače hrane, institut, ki v samo verigo prinaša domače dobre prakse kakor tudi dobre prakse iz tujine. Je pa varuh tudi institut, ki opozarja na nepravilnosti, na nespoštovanje kodeksa, na nepoštene prakse. To pa je težji del, saj varuh nima drugih pristojnosti, razen opozarjanja (brezzobi tiger). Zato je v trenutnem položaju izredno pomembno dobro sodelovanje z Agencijo za varstvo konkurence, varuhovo javno delovanje, v kratko/srednjeročnem obdobju pa bi moral varuh dobiti tudi del teh pristojnosti, kot jih ima agencija za varstvo konkurence, v smislu deljene pristojnosti.

Veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Skrb varuha je, da so vsi členi v verigi močni. To pa bomo dosegli tudi s pravim pristopom – zagovarjam participativni pristop."