Program predsedovanja EU na področju kmetijstva in ribištva

Skupna kmetijska politika

Skupna kmetijska politika bo imela tudi v prihodnje pomembno vlogo, zlasti v smislu zagotavljanja javnih dobrin kot na primer varne in visoko kakovostne hrane, varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine. Zaradi tega je potrebno zagotoviti široko razpravo o multifunkcionalni vlogi kmetijstva v evropskem prostoru in v okviru tega poiskati soglasje glede prihodnjih ciljev kmetijske politike.

Nenazadnje bo potrebno poiskati tudi odgovore na nove izzive, kot so na primer podnebne spremembe, naraščajoča potreba po obnovljivih energetskih virih, naraščanje svetovnega prebivalstva in druge, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo.

Prioriteta slovenskega predsedstva na področju skupne kmetijske politike bo tako nadaljevanje reformnega procesa iz leta 2003 in pregled reforme skupne kmetijske politike. Skladno s cilji lizbonske strategije bo slovensko predsedstvo podpiralo nadaljnje poenostavitve skupne kmetijske politike ter zmanjševanje administrativnih bremen.

Pregled reforme skupne kmetijske politike (»Health Check«), ki predstavlja prioriteto slovenskega predsedovanja, mora pripeljati do ugotovitev, na podlagi katerih se bo Evropska unija lahko odločila, katera prilagajanja politike so potrebna, da bi skupna kmetijska politika postala bolj učinkovita in bolj enostavna.

Temeljita reforma skupne ureditve trga za vino predstavlja zaključek reforme skupne kmetijske politike, začete v letu 2003. Cilj reforme je zagotoviti dolgoročne konkurenčne pogoje na trgu z vinom in večjo prepoznavnost evropskih vin v svetovnem merilu. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čimprejšnjo uresničitev političnega dogovora o reformi skupne tržne ureditve za vino. Slovensko predsedstvo si bo, skladno s stanjem v sektorju mleka, tudi prizadevalo za sprejetje predloga za povečanje nacionalnih kvot za mleko in mlečne izdelke za naslednje tržno leto. Skladno s prizadevanji za poenostavitev zakonodaje Evropske unije se bo slovensko predsedstvo zavzemalo tudi za čim hitrejše sprejetje predloga, katerega cilj je poenostavitev pravil navzkrižne skladnosti.

Na mednarodni ravni se bo slovensko predsedstvo zavzemalo za ohranjanje aktivne vloge Evropske unije v mednarodnih organizacijah, zlasti v Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organization).

Na področju gozdarstva si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izboljšanje konkurenčnosti gozdnih proizvodov in ohranitev biotske raznovrstnosti gozdov.

Na področju veterinarskih in fitosanitarnih zadev si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za izboljševanje standardov Skupnosti pri varnosti in kakovosti hrane ter krme, ki omogočajo ohranjanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali, varstva okolja ter zaščito interesov potrošnikov s poudarkom na povečanju zaupanja potrošnikov. Na področju veterine se bo predsedstvo med različnimi temami ukvarjalo z hormonskimi in tirostatičnimi snovmi v živinoreji in ostanki zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora. Slovensko predsedstvo bo tudi nadaljevalo delo povezano z že sprejeto Strategijo zdravstvenega varstva živali 2007–2013. Na področju fitosanitarnih vsebin pa predstavljata prioriteto dela dva dosjeja in sicer dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet ter trajnostna raba pesticidov. Slovensko predsedstvo bo v okviru veterinarskih in fotosanitarnih vsebin imelo tudi aktivno vlogo na mednarodnem področju.

Skupna ribiška politika

Ribiški viri so del naše skupne dediščine, zato je treba s skupnimi napori zagotoviti njihovo učinkovito zaščito in trajnostno rabo. Da bi dosegli ta cilj, bo slovensko predsedstvo nadaljevalo s spodbujanjem ohranjanja in trajnostnega upravljanja z ribiškimi viri. Svet bo med slovenskim predsedstvom obravnaval številne predloge, ki zadevajo ukrepe ohranjanja virov, večjega nadzora, uveljavljanja in inšpekcije ter sklepanje ribiških partnerskih sporazumov s tretjimi državami.

V okviru skupne ribiške politike bo slovensko predsedstvo v luči odgovorne rabe naravnih virov prioritetno pozornost namenilo boju proti nelegalnemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu. Drug ključni cilj bo posodobitev in poenostavitev tehničnih ukrepov, kjer je predvidena sprememba in dopolnitev uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov.

Prednostne obravnave bo med različnimi temami deležna tudi priprava na revizijo Strategije za razvoj evropskega ribogojstva, ki je bila sprejeta leta 2002.

Delovni program predsedovanja EU za področje kmetijstva in ribištva (.doc)